Mason čebela dišavka
V trenutni situaciji, ko prihajajo informacije iz celega sveta, da se čebelje družine iz neznanega razloga zmanjšujejo, iščemo alternativne rešitve, se pravi druge živali, ki bi zopet uspešno opravljale nalogo opraševanja v sadovnjakih.
Ena izmed njih je rdeča mason čebela dišavka, znana kot čebela samotarka ali samotarka (Osmia rufa L.).
The current systematics of the Osmia wall are as follows:
- Kraljestvo: Zoa (Animalia) - Živali
- Tip: Metazoa (Eumetazoa) - Tkivo
- Tip: Arthropoda - Členonožci
- Skupina: Insecta - Insekti
- Vrsta: Hymenoptera - Kožekrilci Podvrsta:
- V vrsti - Apocrita - Žuželka (Skupina: Aculeata - Pikajoča)
- Naddružina: Apoidea - čebela
- Družina: Megachilidae - Rog
- Tip: Osmia
- Vrsta: Osmia stern - Mason čebela
Karakteristične značilnosti kožekrilcev, vključno z mason čebelam dišavkam so: dva para membranastih kril, ustni inštrument za grizenje in lizanje, spreminjanje holometabolizma, vse vrste larv, zaščita bube s kokonom.
Samice imajo na sprednji plošči dve izbočeni coni, in na obraznem delu glave – močno grajene in odebeljene spodnje čeljusti-mandibule (ta organ olajša delo mason čebelam). Čeprav mason čebele dišavke živijo samotarsko, lahko ustvarijo veliko kolonijo pod ustreznimi pogoji. Ne proizvajajo medu v ekonomskem smislu. Na področju europe se v večini uporablja za opraševanje sadnega drevja. Panj daje zavetje mnogim vrstam čebeljih vrst, med drugim tudi mason čebelam dišavkam, so le dekorativen element sadovnjakov, botaničnih vrtov, kakor tudi domačih vrtov. Njihova vzgoja-reja je lahko zelo prijeten hobi. Mason čebele dišavke so polifagne. Njihov seznam prehranjevalnih rastlin je zelo obširen, med katere spadajo tudi vse vrste sadnega drevja, ribezov, jost, malin, robid, kosmulj, jagod, oljne repice, metuljnic…
Najraje se zadržujejo v domačih vrtovih in sadovnjakih.
Gnezdijo v razpadajočem in trhlem lesu, lesenih zidovih, brunih, stebrih, vejah, v votlih steblih rastlin - trstičja, osata… Gnezdo je narejeno iz posameznih več deset tako imenovanih celic (vzgojnih komor), katere so nanizane v vrsti ena za drugo, katere so ločene med seboj z ilovnatimi zidovi – od tod ime mason-zidarka. Vsako celico samica napolni določeno količino hrane, izleže jajčece in celico zapre. Ko zapolni celotno vrsto z polaganjem jajčec, vhod zapre z ilovico. Mason čebela dišavka napolni vsako celico s približno 200mg cvetnega prahu, mešanega z nektarjem. Za to potrebuje čebela 40 letov iz panja in obišče 1200 cvetov. Ena samica v težkih vremenskih pogojih zapolni do 5 vzgojnih celic, iz panja poleti do 200 krat in obisk do 6000 cvetov. V dobrih vremenskih pogojih zapolni do 15 vzgojnih celic (kar pomeni obisk do 18000 cvetov).
Življenski cikel te čebelje vrste ni kompliciran. Mason čebela dišavka začne letati od začetka aprila do konca junija. Samci vzletjo iz gnezda nekaj dni pred samicami, vendar je njihov življenski cikel veliko krajši kot pri samicah. Le 3 tedne, dočim živijo samice od 7 do 8 tednov. Ko samica izleti iz gnezda se pari z več samci. Ko se oplodi, začne graditi gnezdo, nabirati nektar in cvetni prah in zalegati jajčeca. Po reprodukciji samica pogine.
Nekaj dni po zaprtju celice se iz jajčeca izleže larva, katera se hrani s hrano shranjeno v celici, se levi in septembra zabubi. Zimo preživi v odrasli formi v kokonu. Spomladi izleti in enoletni cikel se ponovi.
Ekonomska uporaba mason čebel dišavk je delno zaradi univerzalnega opraševalca, kot tudi v efektivnem opraševanju vseh hortikulturnih rastlin (sadnega drevja in ostalih sadnih kultur). Efektivnost opraševanja cvetočih jablan je enako visoka kot pri medonosnih čebelah. Teža sadežev oprašenih z mason čebelami dišavkami ali z medonosnimi čebelami je primerljiva. V sadovnjakih, kjer so nstanjeni čebelnjaki z mason čebelami dišavkami, se lahko delo opravlja brez bojazni da nas bodo čebele popikale, saj te čebele nimajo žela. Te čebele se odlično uporabljajo za opraševanje hortikulturnih rastlin v rastlinjakih, zelo hitro se privadijo novim razmeram, hitro prevzamejo delo na cvetočih rastlinah in se miroljubno obnašajo. V rastlinjakih in sončnih dnevih so mason čebele dišavke aktivne približno 14 ur na dan.
Pri mason čebelah dišavkah pozicija panja ali valilnega predala s kokoni ni pomembna. Lahko so nastanjene en meter nad tlemi ali pa na tretjem nadstropju. Pomembno je, da so zaščitene pred dežjem in da ohranjajo pravo izpostavljenost. Mason čebele dišavke, kakor vse druge čebele so »otroci sonca«. Usmerjenost panja vpliva na aktivnost čebel, predvsem zgodaj zjutraj in zvečer. Izletne odprtinice panja morajo biti usmerjene jugo-vzhodno, južno ali jugo-zahodno. Ni dobro izpostavljati panja vlažnim in hladnim prostorom.
Najbolj pomembne biološke značilnosti in funkcionalne vrednosti mason čebel dišavk so:
- biološka aktivnost v obdobju najvišjih zahtev po opraševalnih žuželkah,
- naravna nagnjenost k ustvarjanju kolonij in povezanosti s krajem gnezdenja,
- enostaveno zasedanje umetno pripravljenih panjev
- nežna narava in totalna neagresivnost (mason čebele dišavke ne branijo svojih gnezd in tudi v primeru bližnjega kontakta z ljudmi niso aktivne),
- široke prehranjevalne preference,
- visok efekt opraševanja rastlin,
- zmožnost opraševanja v tunelskih rastlinjakih,
- majhna razdalja letenja do hrane (do 300m od panja).
Panji so narejeni za gojenje čebel. Panji z luknjicami so najbolje nastanjeni pod strehami, da so zaščiteni pred dežjem in vlago, sunki vetra… Višina panja od tal ni pomembna, je pa pomembna smer izletitvenih luknjic-panja. Luknjice so lahko usmerjene v dve smeri:
V prostor naravnih okolij (najpogosteje na stene stavb, ki so orientirane južno, na stene lesenih stavb), tam, kjer pomladi cvetijo prve rastline.
Druga možnost je, da se kupijo kokoni čebel. Čebelji kokoni se nastanijo v bližini panjev-luknjic in prvih pomladnih cvetov.
Panji morajo biti zaščiteni pred pticami, ki se prehranjujejo z insekti, kot npr. sinice, žolne, med letom čebel. Za zaščito se običajno uporabi mreža. Ves čas je potrebno biti pozoren na vlažnost panja, saj povečana vlažnost lahko vodi do dodatnih bolezni v panju. Tudi glodalci so sovražniki čebel, zato je dobro panj zaščititi pred njimi (kune, miši…), kakor tudi pred ostalimi predatorskimi insekti in paraziti. Jeseni se lahko odnese panj v čist in suh prostor, kjer je temperatura podobna naravni, ali pa zaščititi panj pred vlago kjer je le-ta stacioniran.